|
Vsak vstop v jamo ima določen negativen vpliv na jamsko okolje. Kako velik je, je
odvisno predvsem od tega, kako pazljivo se v jami obnašamo. Raziskujmo in obiskujmo
jame tako, da jih bomo čim manj poškodovali!
|
|
Pravila jamam prijaznega obiskovanja:
- Izbiro jame, ki jo bomo obiskali, je treba prilagoditi usposobljenosti obiskovalcev,
stopnji njihove varstvene zavesti in cilju, ki ga želimo doseči. Tako v občutljive jame
ne vodimo začetnikov, v njih ne prirejamo jamarskih šol ali reševalnih vaj.
- Tudi velikost skupine je treba prilagoditi občutljivosti jame. Velike skupine
povzročajo nesorazmerno veliko škodo.
- Vodja skupine mora dobro poznati jamo, hitrost gibanja pa prilagoditi najpočasnejšemu
v skupini. Skupina mora hoditi po jami skupaj, saj lahko le tako drug drugega opozarjajo
na najbolj občutljiva mesta.
- Med gibanjem po jami moramo paziti, da ne poškodujemo sigastih tvorb in ne nanašamo
blata na nedotaknjene površine.
- V jamo nosimo čim manj opreme, saj lahko opletanje z velikimi in težkimi transportkami
poškoduje jamske tvorbe.
- Pri prehodu čez občutljive površine uporabljajmo ustaljene ali označene prehode. Če
se znajdemo pred nedotaknjeno površino, smo najverjetneje zgrešili ustaljeno pot.
- Kapniško okrasje ima smisel le v jamskem okolju, zato je vsako lomljenje in odnašanje
kapnikov, helektitov, kristalov, jamskih biserov, aragonitnih ježkov ali drugih tvorb
nedopustno. Del jamskega okolja so tudi podrti in odlomljeni kapniki, zato naj ostanejo
tam, kjer so.
- Iz jame in izpred nje odnesimo vse odpadke, tudi ostanke hrane in odpadno karbidno
apno iz svetilk. Vrečko za odpadno apno moramo v jami vedno nositi s sabo.
- Podpisovanje v jamah ni sprejemljivo.
- V zelo občutljivih jamah, ki so močno izolirane od zunanjih vplivov, ne smemo kaditi.
V takih jamah pazimo, da jih ne onesnažujemo s sajami s poškodovanega gorilnika na
čeladi.
- Za premagovanje navpičnih stopenj uporabljajmo naravna pritrdišča in tista, ki so
jih naredili jamarji pred nami.
- Še tako dobra fotografija ne opravičuje poškodbe jame, zato veljajo pravila tudi za
fotografe.
- Ne vznemirjajmo in ne nabirajmo jamskih živali.
- Ne prekopavajmo in ne odnašajmo arheoloških in paleontoloških ostankov.
- V zavarovanih jamah moramo upoštevati varstvene režime, predpisane z odlokom o
zavarovanju.
- če leži jama v zavarovanem območju narave, upoštevajmo tudi varstvene režime, ki
veljajo v narodnem, regijskem ali krajinskem parku.
|
|
Poleg že naštetih pravil upoštevajmo pri raziskovanju jam še
naslednja:
- V nedotaknjeno jamo ali njen del ne hodimo brez merilne opreme in trakov za
označevanje prehodov.
- Sprotno dokumentiranje raziskav prihrani jami dodatne obiske in z njimi povezane
poškodbe.
- Prehode čez občutljiva območja označimo že ob prvem obisku.
- Pred odstranjevanjem ovir, ki onemogočajo prehod v nove dele jame, razmislimo, ali
za oviro res lahko pričakujemo tako pomembno nadaljevanje jame, da opravičuje grob poseg.
Kadar vodi v isto nadaljevanje jame več poti, izberemo tisto, katere širitev povzroči
najmanj škode.
- Odstranjevanje ovir in širjenje prehoda mora biti minimalno, le tolikšno, da omogoči
prehod izurjenemu jamarju. Preventivna širjenja prehodov za primer nesreče v notranjosti
jame niso sprejemljiva.
- Miniranje je sprejemljivo le izjemoma v jamah, v katerih varstveni režim tega ne
prepoveduje in še takrat le ob preučitvi vseh morebitnih negativnih vplivov.
- Smer gibanja in merilne točke označujemo le z odsevniki ali kamnitimi možici.
- Če je taborjenje pred jamo ali bivakiranje v njej neizogibno, moramo taborni prostor
po končanem raziskovanju skrbno pospraviti.
- Po končanem raziskovanju odstranimo iz jame vso opremo.
- če menimo, da je raziskana jama tako občutljiva, da bi jo bilo treba zapreti in
nadzorovati obisk, pravočasno poskrbimo za zaprtje vhoda, do takrat pa ne posredujmo
podatkov o legi vhoda.
- Z informacijami o občutljivih jamah, še posebej o jamah z izjemnimi sigovimi tvorbami,
jamskimi živalmi in arheološkimi ali paleontološkimi ostanki, ravnajmo premišljeno.
|
|
