Netopirji v naših jamah
V Sloveniji je sedaj znanih 28 vrst netopirjev, ki jih uvrščamo v dve družini. Na hitro ju ločimo že po načinu visenja,
pri nadaljnjem določevanju pa nam pride prav pomoč daljnogleda ali celo teleskopa, pri čimer pa se moramo
zavedati, da je na daleč težko oceniti velikost osebka.
Gladkonosi netopirji večinoma ne visijo s stropa, ampak se dotikajo stene ali se zalezejo v špranje, zato jih tudi
redkeje opazimo. Letalno mreno imajo zloženo ob telesu in niso oviti vanjo.
Foto: Jože Žumer
V primeru, ko netopirji prosto visijo s stropa in se zagrinjajo v letalno opno, na nosu pa imajo kožnato strukturo v
obliki podkve (po kateri so dobili tudi ime), gre za družino podkovnjakov.
Foto: Jože Žumer
1. Podkovnjaki (Rhinolophidae)
V Sloveniji so bile v zadnjih desetletjih zabeležene tri vrste:
Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), je v visečem položaju dolg 10 do 15 cm, lahko
se združuje v skupke po nekaj deset osebkov, ki se tiščijo drug drugega. Večinoma se pri mirovanju ne ovije
popolnoma v svoje prhuti, tako da se lahko vidi kožnato strukturo na nosu.
Foto: Uroš Žibrat
Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), ob visenju dolg pod 10 cm, osebki se nikoli ne
dotikajo med sabo. Ob mirovanju se popolnoma zavije v letalno opno. V jamah se zadržuje večinoma preko zime.
Je najbolj pogosto opažen netopir v jamah.
Foto: Uroš Žibrat
Južni podkovnjak (Rhinolophus euryale), po velikosti med velikim in malim podkovnjakom. Osebki
se združujejo v večje skupine in se med seboj dotikajo večinoma le poleti, ko se izoblikujejo porodniške kolonije.
Izrazito jamska vrsta, ki se zadržuje v jamah preko celega leta. V Sloveniji je za sedaj znanih točno 15 jam, kjer
se nahajajo.
Foto: Andrej Hudoklin
2. Gladkonosi netopirji (Vespertilionidae)
Teh je kar 25 vrst, razporejenih v 8 rodov. Vrste v rodovih in celo posamezni rodovi se med seboj ločijo po majhnih
razlikah npr. v obliki uhljev in drugih podrobnostih, tako da razlikovanje zahteva precej znanja in izkušenj. Pobiranje
netopirjev s stene ali bezanje iz špranj je naravovarstveno nesprejemljivo, zato se tudi strokovnjaki pogosto
zadovoljimo z določitvijo do rodu.
Dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii) je srednje velik netopir z majhnimi ušesi trikotne oblike,
ki ne presegajo temena. Tvori velike kolonije tudi po več tisoč osebkov v jamah, tako pozimi kot poleti. Pozimi ne
zapade v globok spanec, zato je še posebej občutljiv na motnje.V evropskem merilu je ogrožena vrsta, saj so
izginile velike kolonije v Franciji, Švici in tudi v sosednji Avstriji.
Foto: Maja Šebart
Netopirji iz rodu navadnih netopirjev (Myotis sp.) imajo relativno velika špičasta ušesa. Trebušna stran je
bele barve in je v precejšnjem kontrastu s temno hrbtno stranjo.
Oznaka Myotis sp.- veliki je rezervirana za dve vrsti: ostrouhega netopirja (Myotis blythii)
in navadnega netopirja (Myotis myotis). To sta veliki vrsti in dosegata velikost velikega
podkovnjaka, ter sta si med seboj izredno podobni. V jamah se večinoma zadržujeta preko zime, lahko pa
tudi preko poletja.
Oznaka Myotis sp.- mali služi za skupno imenovanje dolgonogega netopirja
(Myotis capaccinii), vejicatega netopirja (Myotis emarginatus) ter še pet ostalih vrst
tega rodu. Vse te vrste so manjše od prvih dveh in se gibljejo v območju velikosti malega
podkovnjaka.
Širokouhi ali mulasti netopir (Barbastella barbastellus) je srednje velikosti in se od drugih
gladkonosih netopirjev hitro loči po črnem žametnem in razmršenem kožuščku ter po širokih črnih ušesih, ki se
med seboj stikajo. Ponavadi se ga najde v jamah v zimskem času.
Morebitne napake sporočite na webmaster@speleo.net
|